Video

Estrellita1. Estrellita – pesem za domov

Sabina je predstavljena kot življenjska, racionalna oseba, ki prisluhne sinovi glasbeni nadarjenosti in obenem poskuša obdržati družino v enem kosu. Ves čas se trudi vedno bolj propadajočega moža prepričati v to, da naj končno preneha bežati od odgovornosti za življenje družine. Obenem sporoča, kako težko je za nekega »Bosanca« v Sloveniji uspeti v nečem drugem, kot v nogometu.[1] Sabina vendarle sprejme Dorino ponudbo, po kateri bo Amir lahko uporabljal violino preminulega virtuoza, saj želi, da bi vsaj Amirju uspelo tisto, kar se je njej in Izetu izmaknilo, predvsem zaradi vojne v Bosni in prihoda v Slovenijo. Z Dorinim sinom Julianom (Tadej Troha), ki očetovo violino želi vzeti nazaj, je celo pripravljena skleniti »kupčijo«, po kateri se bo v zameno za to, da violina ostane pri Amirju, z njim skrivaj sestajala nekajkrat na mesec.

 

Sabina (Estrellita, pesem za domov, 2007; © Vertigo Emotionfilm)

Sabina (Estrellita, pesem za domov, 2007; © Vertigo Emotionfilm)

Sabina je vojna begunka, »prisilna« migrantka, ki namesto v rodni Bosni s svojo družino živi v barakarskem predmestju v Sloveniji. Za razliko od moža, ki se ne zmore (več) izviti iz pogubnega kroga zadolževanja ter opijanja, sprejme neprijazne življenjske okoliščine kot nekakšen okvir, znotraj katerega poskuša, kot aktivna akterka sebi, Izetu in Amirju osmisliti vsaj neko osnovno, človeka dostojno preživetje. Navzlic razumljivemu začetnemu nezaupanju sprejme ponujeno (Dorino) pomoč in podpre sina pri razvijanju njegovega glasbenega talenta, medtem ko si istočasno prizadeva moža odtrgati od vedno globlje samodestrukcije.

Sabina predstavlja podobo racionalnega človeškega bitja, ki se dobro zaveda težavnosti okoliščin, v katerih živi in v katerih naj bi po vsej verjetnosti živela tudi naprej. To je okoliščina (slovenske) družbe, ki je njej in družini podelila mesto v vlažni baraki, odraslemu moškemu delo v gradbeništvu. Zaradi spleta nenavadnih okoliščin pa vsaj najmlajšemu članu razpre možnost izhoda iz vnaprej določenega mesta v polju revščine, ki je bilo v Sloveniji odmerjeno mnogim prisilnim migrantom in migrantkam iz Bosne v času vojnega nasilja.

Estrellita – pesem za domov (2007)

Režija: Metod Pevec

Produkcija: Vertigo Emotionfilm

____________________________________________________________

Rezervni deli2. Rezervni deli

Ilinka (Verica Nedeska) je mlado dekle iz Makedonije. Tihotapci jo skupaj s fantom ter skupino ljudi nastanijo v neko opuščeno skladišče. Eden od članov tolpe ji v zameno za spolne usluge ponudi denar za hrano ter antibiotike za obolelega fanta, kar sprva zavrne, nato pa medtem, ko fant spi, vseeno privoli. Oba sta brez denarja, saj naj bi jima na Hrvaškem pobrali več, kot je bil sprva dogovorjeno. Potem, ko so se pri njej zvrstili že trije člani tolpe, se k njej odpravi še najmlajši Rudi, ki pa razgaljeno Ilinko pokrije z jakno in ji v dlan stisne denar, spolnosti pa ne zahteva. Ilinka z zavitkom pizze v roki prihaja k fantu, ki pa hrano ogorčeno zavrne. Pozneje, v kombiju, jo fant očitajoče gleda. Ob prehodu prek meje v Italijo jokajoča Ilinka zastane v temi, fant jo kliče, pozneje pa je prek poročevalke televizijskega informativnega programa sporočeno, da je Ilinka umrla, najverjetneje zaradi samomora.

Migrantka z ogrinjalom (Rezervni deli, 2003; © Vertigo Emotionfilm)

Migrantka z ogrinjalom (Rezervni deli, 2003; © Vertigo Emotionfilm)

Migrantka, z dojenčkom, po glavi pokrita s temnim ogrinjalom, se v filmu pojavi dvakrat. Najprej v prvi skupini prebežnikov, v kateri poskuša utišati otrokov jok v kombiju v gozdu, v katerem se vsi skrivajo pred reflektorji obmejne policije. Vnovič se pojavi v zadnji skupini prebežnikov, očitno po spodletelem prvem poskusu, tokrat z že nekaj dni umrlim otrokom v naročju. Eden od prebežnikov Ludviku ponudi denar, da bi odstranil zaudarjajoče trupelce iz vozila, toda Ludvik to pozneje odkloni in prebežnici pokloni nekaj denarja. Ob prehodu proti Trstu žalujoča z rokami ureja kupček sveže prsti, s katero je pokrila trupelce, ga poljubi in nato odide naprej.

Rezervni deli (2003)

Režija: Damjan Kozole

Produkcija: Vertigo Emotionfilm

____________________________________________________________

Porno film3. Porno film

Ruske migrantke so predstavljene kot relativno veselo delujoča skupina spolnih delavk, vsaj dokler so v rokah (prijaznejših) slovenskih zvodnikov. Kalinka, ki je predstavljena malce podrobneje, deluje povsem sprijaznjeno in dokaj zadovoljno, zlasti potem, ko se vanjo zaljubi »režiser« Čarli. Podobno je predstavljena tudi Slađana, prijazna in ustrežljiva prodajalka burekov.

 

Kalinka (Porno film, 2000, © Vertigo Emotionfilm)

Kalinka (Porno film, 2000, © Vertigo Emotionfilm)

Imigrantke, kamor poleg ruskih prostitutk nemara lahko umestimo tudi še prodajalko hitre prehrane, Slađano (ki je morda bila zamišljena migrantka ali kot potomka notranjih migrantov v nekdanji SFRJ), so v Porno filmu Damjana Kozoleta predstavljene kot z usodo sprijaznjene in relativno zadovoljne »delavke«, s katerimi slovenski »lastniki« ravnajo manj nasilno kot prejšnji »neslovenski«. »Črnogorska mafija« predstavlja v filmu združbo kriminalcev, s pravimi pištolami, ki pa zaradi komičnega karikiranja delujejo precej neresno, podobno kot njihovi slovenski kolegi. Podoba osrednje protagonistke Kalinke je podoba mlade, prijazne ter ustrežljive spolne »delavke«, ki jo je življenje že navdalo z nekaj modrostmi.

Porno film (2000)

Režija: Damjan Kozole

Produkcija: Vertigo Emotionfilm

____________________________________________________________

4. Trdnjava Evropa (2001)

Svijeta (Svetlana Zaitseva) je nekoč ilegalno vstopila v Italijo, nato pa naj bi se ji na enak način pridružila še desetletna hčerka Katja (Hannah Nortman), ki naj bi jo pripeljal mož Artjom (Emil Tchouk). Artjom in Katja uspeta prečkati »gozdno« mejo med Slovenijo in Italijo, prispeta v Trst, kjer pa ju prestreže italijanska policija in vrne nazaj v Slovenijo. Tako se prične njuno »popotovanje« po begunskih centrih od Sloveniji do Madžarske, kjer ob prikazih policijskih postopkov ter »institucionalizacije« (tuširanje, oblačenje) v »centrih« za tujce, srečujeta druge »ilegalce«, izmučene in pogosto obupane podobe ljudi iz Bolgarije, Moldavije, Irana, Iraka. Pred nameravanim odhodom v Rusijo naletita v Budimpešti tudi na skupino beguncev iz Srbije. Svijeta ju medtem išče na »uradu za tujce« v Trstu. Ob koncu filma se s Katjo vozita proti Italiji, kjer Svijeta omenja sodelovanje z nekaterimi italijanskimi nevladniki, ki so se na ulicah zavzemali za odpravo begunskih centrov. Svijeta končno pridobi italijansko »delovno dovoljenje«, Artjom pa medtem obstane na Madžarskem.

Vzporedno se v okvirno pripoved vključujejo tudi pripovedi treh skupin, Elene in skupine iz Moldavije, Profesorja iz Irana in družine iz Iraka. Elena, zajeta na slovensko italijanski meji, v postopku, ki ga vodi slovenski policist, pripoveduje o poteku potovanja svoje skupine iz Moldavije do Slovenije. Do hrvaške Rijeke, kjer naj bi jim romunski organizator pobral denar, so potovali organizirano s taksiji, nato pa ilegalno prek slovensko hrvaške meje. Policist medtem pregleduje tudi vsebino njene denarnice.

Iračanka Artjomu razlaga, kako se je z otroci znašla v nekem (slovenskem) centru za begunce. Na vprašanje, ali bi ostala v Sloveniji, oziroma odšla proti Italiji ali Franciji, odgovori, da ji je povsem vseeno. Če bi bilo možno, bi otroke poslala v šolo, kajti tako kot je sedaj, v centru, ne bo šlo več. Ne želi, da bi bili otroci oropani otroštva, šolanja, želi samo prostor, kjer bi lahko živeli, imeli prijatelje. Otrokom, ki jo sprašujejo, kdaj bodo spet šli v šolo, pravi, da bo kmalu bolje. Uradnike poziva, naj olajšajo stvari vsaj otrokom, saj naj bi se učili drugega jezika, pozabili na vso emigrantsko gorje. Doma v Iraku ji niso želeli povedati, kaj se dogaja z možem razen, da je politični zapornik, in da so ga pretepali.

____________________________________________________________

Predmestje5. Predmestje

Nebojšev stric je bil oficir JLA, ki je ob razpadu SFRJ zapustil Slovenijo, Jasmina pa je skupaj s »svojimi« pred vojno prebegnila v Slovenijo. Ko nekega dne Nebojša v priljubljeno zbirališče četverici prinese najdeno »skrito« kamero, s katero so ju želeli posneti v njuni spalnici, se vsi poženejo za njim, ga pretepejo, vklenejo, mu zagrozijo z ustrelitvijo, film pa se zaključi z Marjanovim komentarjem, iz katerega je razvidno, da je mladi par že naslednji dan (verjetno za vedno) odšel iz »njihovega« kraja.

Nebojša in Jasmina sta mlad par, ki se nastani v neki večstanovanjski zgradbi, uživa v spolnosti ter želi živeti običajno dobrososedsko življenje. Marjanu, ki jima nekega dne pomaga pri težavah z vodovodno napeljavo, ponudita »turško« kavo in mu razložita svojo »priseljensko« zgodbo. Po odkritju kamere Nebojša vsem štirim pove, da želita z Jasmino zgolj živeti normalno (..lepo je v tem predmestju.. .sem srečen, da živim tu .. .z Jasmino se imava rada … in bi rada ostala tu … taka sva kot drugi). Jasmina je predstavljena obrobno, predvsem kot mlado dekle, ki soseda Marjana zaprosi za pomoč zaradi težav z uhajanjem vode v kopalnici.

Predmestje (2004)

Režija: Vinko Möderndorfer

Produkcija: Eva Rohrman in Vertigo Emotionfilm

 

 

Advertisements