Učbeniki

Študija primera: slovenski osnovnošolski kurikuli na temo migracij in spola

Avtorica: dr. Valerija Vendramin

Pri izboru smo izhajali iz predpostavke, da se v določenih učnih načrtih teme, povezane z migracijami, pojavljajo oziroma pojavljajo pogosteje, in da gre za predmete, ki imajo (ali bi vsaj morali imeti) predvideno mesto za vključitev teh tem – ker te soustvarjajo in sooblikujejo podobo današnjega, sodobnega sveta. Opravljen pregled naj služi, po eni strani, kot izhodišče za nadaljnje kvalitativne analize migracij, spola, nacionalnega, po drugi pa tudi za splošnejše razmisleke glede oblikovanja kurikulov nasploh (pogled na razvoj kurikula kot na družbeni, kulturni in politični proces).

Zanimalo nas je, kakšne so reprezentacije naveze spol/migracije; katera sporočila, vrednote, ideje, informacije so vzete kot samoumevne; kje naletimo na poljubne rabe terminov, na morebitne socio-kulturne stereotipe, na katere bi morali učni načrti biti pozorni oziroma nanje eksplicitno opozarjati.

Osnovna enota je posamezni učni načrt, ki ni deljen na podenote, ker se učni načrti razlikujejo po obsegu (glede na trajanje predmeta) in tudi po tem, koliko specifičnosti je v njih definiranih. Poleg tega se nekateri predmeti poučujejo v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih, drugi pa ne.

Spodaj navajamo po en primer iz vsakega učnega načrta (gre za ilustrativne izseke), skupaj s kratkim komentarjem oziroma razmislekom.

Zavedamo se, da je učni načrt »osnovno gradivo« in da je običajno podprt še z drugimi gradivi: priročniki za učitelje/-ice, učbeniki, delovnimi zvezki, bilteni, pa tudi s spremljevalnimi usposabljanji in seminarji. Kljub temu menimo, da je temelj sam učni načrt, ki mora biti dovolj jasen in natančen, še zlasti pri vključevanju t. i. družbeno občutljivih ali pomembnih tem. Natančno definirana kurikularna vsebina je torej »varnostna mreža« pred izključitvami, tišinami in »spregledi«, ki v učnem procesu izvirajo iz vrednot, predhodnega znanja in izkušenj, osebnih spretnosti, kulturnih specifičnosti, političnih odprtosti ipd. Te omejitve so pogosto ključne pri ustvarjanju tega, kar je v družbi prepoznano za legitimno in resnično.

A. UČNI NAČRT ZA ZGODOVINO

Vir: Kunaver, Vojko, in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Zgodovina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Zgodovina_obvezni.pdf (citirano 7. marec 2014).

Primer (str. 25)

Komentar: Navidezno nevtralna raba (migracije, ljudje …) uvaja dvojno nevidnost: migrantke so nevidne zaradi svojega statusa in svojega spola. Učni načrt ne predvideva razmisleka o vzrokih migracij, ki so denimo lahko ekonomske, intelektualne ali politične narave, ne o različnih oblikah (predstavlja le uradne podatke o migracijah?), pač pa se omejuje na precej benigne »medkulturne stike«, ki pa jih ne opredeli. Iz navedenega tudi ni jasno, kako pojasniti emancipacijo žensk, »posledice« nekako implicirajo negativnost.

 

B. UČNI NAČRT ZA GEOGRAFIJO

Vir: Kolnik, Karmen, in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_geografija.pdf (citirano 10. april 2014).

Primer (str. 16 in nasl.)

Komentar: Tu je mogoče ugotoviti, da je okvir, ki določa govor o migracijah oziroma selitvah, vezan na gospodarstvo in da spol vstopa (večinoma?) skozi statistične podatke o sestavi prebivalstva. Podatki na splošno so pogosto nesegmentirani glede na spol, pa tudi neadekvatni, saj ne zajamejo celotnega segmenta migracij.

 

C. UČNI NAČRT ZA DRŽAVLJANSKO IN DOMOVINSKO VZGOJO TER ETIKO

Vir: Karba, Pavla, in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_DDE__OS.pdf (citirano 12. april 2014)

Primer (str. 5)

Komentar: Poznavanje človekovih in otrokovih pravic je omenjeno tudi kot prispevek k razvoju politične pismenosti in prispevek k razvoju kritičnega mišljenja (prav tam: 6), a spol je v tako pomembnem učnem načrtu popolnoma izpuščen v opredelitvi, kar je seveda velik in nedopusten manko. Kje so človekove pravice žensk? Besed »ženska« in »deklica« v pričujočem okviru pravic ni (v učnem načrtu pa komajda), spol pa je koncipiran nedosledno in problematično. Okvir, v katerega so postavljene pravice, je torej izjemno pomanjkljiv.

Č. UČNI NAČRT ZA DRUŽBO

Vir: Budnar, Meta in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Družba. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo, 2011. Dostopno na naslovu: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Druzba_obvezni.pdf (citirano 15. april 2014).

Primer (str. 8)

Komentar: Najbrž bi bilo ustrezno, da bi bile pri družbeno tako občutljivih in zaznamovanih, morda celo kontroverznih temah vnesene ustrezne specifikacije oziroma da bi bil opredeljen način govora o teh vprašanjih. S tem bi tudi olajšali obravnavo tem, pri katerih je pomembna občutljivost učitelja/-ice. Tovrstne specifikacije so prav v tem učnem načrtu za določene druge vsebine tudi podane – razlog, da usmeritev ni, torej ne more biti povezan z denimo omejitvijo prostora v samem učnem načrtu.

 

D. UČNI NAČRT ZA SLOVENŠČINO

Vir: Poznanovič Jezeršek, Mojca, in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf (citirano 16. april 2014).

Primer (str. 46)

Komentar: Iz navedenega ni jasno, iz kakšnih izhodišč naj bi govorili o teh temah, če pa se predpostavlja, da je to samoumevno, nekaj, kar vendar vsi vemo, je zadeva še toliko bolj problematična. Skoraj odveč je opozoriti na nevidnost zamejk in izseljenk, tule je »jezikovna politika« konsistentna v smislu spolne neobčutljivosti (ki domnevno zajema oba spola, dejansko pa je eden od njiju »spregledan«), ni pa jasno, ali je ta nevidnost popolna oziroma ali tu vstopajo kakšna ženska imena. Omenimo le, da se v skladu z »jezikovno politiko« vseskozi govori o »avtorju«, »pripovedovalcu« ipd., del pisateljic/pesnic je vsekakor občutno manj kot del pisateljev/pesnikov (gre sicer za pavšalno oceno).